Kako poteka vitreoretinalna operacija

Pri pristopu pars plana naredimo tri vstopne luknjice v beločnico (sklerotomije) v območju ciliarnika pars plana, tj. 4 mm za robom roženice. Skozi prvo sklerotomijo vstavimo cevko za infuzijo intraokularne tekočine, ki nam omogoča vzdrževanje volumna steklovinskega prostora med posegom, skozi drugo vstavimo v oko sondo z notranjo osvetlitvijo, skozi tretjo pa uvajamo mikroinstrumente, kot so različne veslice, prijemalke, škarje in vitrektom (nož, ki hkrati reže in aspirira steklovino)

Med posegom opazujemo steklovinski prostor in mrežnico z mikroskopom in kontaktno planokonveksno lečo ali pa s posebnim sistemom nekontaktne leče, ki temelji na indirektnem oftalmoskopiranju. Po odstranitvi bolezenskih sprememb v steklovini, nad in pod mrežnico, steklovinski prostor zapolnimo z različnimi raztopinami ali plini. Za zapolnitev steklovinskega prostora lahko uporabimo: silikonsko olje, zrak ali druge pline (SF6, C3F8) ali intraokularno raztopino. Izbira  je odvisna od stanja mrežnice. Če mrežnica ni odstopla, uporabimo  intraokularno raztopino, pri odstopli mrežnici pa želimo dolgotrajnejšo tamponado, zato za zapolnitev steklovinskega prostora uporabimo silikonsko olje ali različne pline.

Plini se po operaciji sami resorbirajo, silikonsko olje pa je treba iz očesa odstraniti s ponovno operacijo. V zadnjih letih se je uveljaviil brezšivni atravmatski pristop vitreoretinalne operacije, kjer so vstopna mesta v oko tako majhna, da jih ni treba šivati. Tako opravimo poseg hitreje, tudi rehabilitacija je hitrejša.