Kdaj opravimo vitroretinalno operacijo

Diabetična retinopatia

Najpogostejša indikacija za VRK je krvavitev v steklovino ali hematovitreus, ki se ne resorbira ali ne kaže tendence k resorbciji v 1 mesecu. Pogosta indikacija za VRK pri diabetikih je odstop mrežnice. Ta lahko odstopi zaradi vleka vezivno-žilnih membran (trakcijski odstop), ki se razraščajo na površini mrežnice pri proliferativni diabetični retinopatiji ali zaradi kombinirane oblike odstopa mrežnice; zaradi vleka in raztrganine mrežnice. Druge indikacije za VRK pri diabetični retinopatiji so še:

  • makularna heterotopia ali sprememba položaja rumene pege, ki je posledica vitreoretinalnega vleka;
  • diabetični edem rumene pege z zadebeljeno steklovinsko ovojnico

Uspešnost VRK opredelimo kot antomski uspeh, takrat ko naležemo mrežnico, ki je predhodno odstopla, in funkcionalni uspeh, ki ga ocenjujemo z vidno ostrino. Vidna ostrina je odraz funkcije rumene pege, na kar z operativnim posegom lahko le posredno vplivamo. Samo 25 % operiranih oči pri bolnikih z diabetično retinopatijo ima vidno ostrino boljšo od 0,30, vendar je še tako majhno izboljšanje vida lahko zelo uporabno pri bolniku, ki tudi na drugo oko vidi slabo.

Odstop mrežnice

Odstop mrežnice se kaže kot izpad v vidnem polju, ki ustreza mestu odstopa mrežnice. Navadno se izpad v vidnem polju s časom povečuje. Velikokrat ga opisujejo kot zaveso, ki se spušča pred očesom. Odstop mrežnice lahko operiramo z zunanjim pristopom, tako da po odprtju veznice na zunanjo stran beločnice prišijemo silikonski okrogli pašček, in sicer na mesto raztrganine mrežnice. Tako povzročimo, da se mrežnica uleže na podlago. Tako po navadi operiramo odstop mrežnice z raztrganino mrežnice periferno za ekvatorjem. Druga možnost operacije odstopa mrežnice je vitreoretinalna kirurgija, in sicer če je raztrganina mrežnice na zadnjem polu mrežnice ali če krvavitev v steklovini zakriva raztrganino mrežnice. Vitrektomija je indicirana tudi pri odstopu z veliko raztrganino mrežnice (gigantska raztrganina), pri visoko kratkovidnih očeh in očeh z vstavljeno umetno znotrajočesno lečo ter pri visokem odstopu mrežnice.

Odstop mrežnice s proliferativno vitreoretinopatijo (PVR)

Značilnost PVR so membrane na površini ali pod mrežnico, ki zaradi vleka povzročijo trakcijski odstop mrežnice. Take membrane nastanejo ob dolgotrajnem odstopu mrežnice. Te membrane med vitreoretinalnim posegom odstranimo in naležemo mrežnico. Z VRK dosežemo anatomski uspeh pri okoli 70 %, vidno ostrino > 0,25 pri 30 %.

Kirurgija rumene pege – makule:

Epirmakularna membrana

To je prozorna, lahko nekolio fibrozna membrana na površini mrežnice v predelu rumene pege. Bolniki opažajo poslabšanje vida, ki ga opisujejo kot zapotegnjeno sliko. Pogosto zanjo ne najdemo vzroka in jo označimo kot primarno ali idiopatsko obolenje. Sekundarno lahko nastane kot posledica mrežnične raztrganine in odstopa mrežnice, žilnega obolenja, poškodbe, uveitisa, laserske ali krioterapije mrežnice. Številne študije kažejo na ugoden rezultat po VRK; izboljšanje vidne ostrine za dve vrstici je pri dveh tretjinah operiranih oči. Pooperativna prognoza je boljša, če je preoperativna vidna ostrina boljša za 0,2 do 0,3, če simptomi ne trajajo več kot šest mesecev.

Vitreoretinalni trakcijski sindrom

Nastane zaradi stalnega vleka ovojnice steklovine na rumeno pego. Bolniki opsujejo poslabšanje vida kot zapotegnjeno sliko podobno kot pri epimakularni membrani. Pooperativni rezultati so podobni rezultatom operacij epimakularne membrane.

Foramen rumene pege – luknja v rumeni pegi

Idiopatski foramen rumene pege nastane zaradi tangencialnega vleka ovojnice steklovine v območju rumene pege. Bolniki opisujejo poslabšanje vidne ostrine. Pooperativno se foramen zapre pri 58–94 % očeh, izboljšanje vidne ostrine na več kot 0,5 so dosegli pri 50 % operiranih oči.

Edem rumene pege

VRK je indicirana pri nekaterih oblikah edema rumene pege pri različnih obolenjih, kot so nekatera vnetja v očesu – uveitis in pri bolnikih s sladkorno boleznijo s spremembami na očeh v sklopu diabetične retinopatije.

Vnetje

Endoftalmitis je znotrajočesno vnetje, povzročeno z mikroorganizmi, ki zajame vse očesne strukture. Lahko nastane po odprti poškodbi očesa, po operaciji očesa ali z razsojem mikrorganizmov po krvi. Endoftalmitis lahko povzročijo bakterije ali glive. Ker je oko relativno zaprta struktura in dobro gojičšče, se po inokulaciji mikroorganizma v očesu vnetje zelo hitro razvije. V končni fazi lahko povzroči nekrozo očesnih struktur, in tudi slepoto. Zaradi hitrega razvoja vnetja moramo ukrepati urgentno. Ker antibiotiki slabo prehajajo čez hematoretinalno bariero, moramo antibiotik vbrizgati v oko ali narediti vitreoretinalno operacijo. Ob koncu vitreoretinalnega posega vedno vbrizgamo v oko antibiotik. Bolniki prejemajo tudi sistemsko antibiotično terapijo.

Motnje presnove

Za VRP se odločimo pri tistih presnovnih motnjah, ki povzročijo motnjave v steklovini, kot so amiloidoza, synchisis scintillans in asteroidna hialoza. Take motnjave v steklovini lahko povzročijo poslabšanje vidne ostrine.

Tumorji

Pri intraokularnih tumorjih naredimo vitrektomijo in aspiracijsko biopsijo za diagnostično opredelitev takrat, kadar z drugimi diagnostičnimi metodami ne moremo z gotovostjo opredeliti malignosti tumorja ali kadar sumimo na znotrajočesno metastazo, a ne najdemo zunajočesnega malignega procesa.

Očesna poškodba

Indikacije za VRK pri poškodbi očesa so: kontuzijska, lacerantna, penetrantna, perforantna poškodba očesa z neresorbirano krvavitvijo v steklovino, z odstopom ali brez odstopa mrežnice. Da bi po težki poškodbi dosegli dobre anatomske in funkcionalne rezultate, moramo vitreoretinalno operacijo opraviti čim prej. Če se razvije endoftalmitis, moramo VRP narediti takoj.

Zapleti kirurgije sprednjega segmenta

Zaplete kirurških posegov v sprednjem segmentu očesa lahko večkrat razrešimo z VRK. Taki zapleti so: luksirana leča ali delci lečnega jedra v steklovini, luksirana umetna očesna leča, endoftalmitis, cistoidni makularni edem, ekspulzivna krvavitev.