Kratek pregled sestave in funkcije steklovine in mrežnice

s3 Vloga steklovine v očesu ni popolnoma jasna. Devetindevetdeset % steklovine predstavlja voda, ujeta v strukturno mrežo kolagenskih vlaken in hialuronske kisline. Obdaja jo nežna hialoidna membrana. Hialoidna membrana je normalno prirasla na mrežnico periferno pred ekvatorjem mrežnice, v predelu pars plana mrežnice in ob papili; redkeje se prirašča na mrežnico ob žilnih lokih in v rumeni pegi. Mrežnico sestavlja t. i. nevrosenzorična mrežnica (NSM) in pod njo ležeči enoskladni pigmentni epitelij (PE) :

s4

  1. notranja membrana limitans
  2. plast živčnih vlaken
  3. ganglijska plast
  4. notranja pleksiformna plast
  5. notranja jedrna plast
  6. zunanja pleksiformna plast
  7. zunanja jedrna plast
  8. zunanja membrana limitans
  9. fotoreceptorji
  10. pigmentni epitelij
  11. Bruhova membrana
  12. horiokapilarna plast
  13. horioidea

NSM ni povezana s PE, zato lahko pri patoloških procesih subretinalna tekočina zapolni prostor med PE in NSM, takrat govorimo o odstopu mrežnice. Debelina NSM od notranje površine membrane limitans interne do zunanje površine sloja fotoreceptorjev ni povsod enaka, varira od okoli 0,5 mm periferno do 0,4 mm proti zadnjemu polu mrežnice, najtanjša pa je v rumeni pegi in meri približno 0,2 mm. NSM sestavlja 10 plasti in vsebuje čutne celice – fotoreceptorje, živčne celice, celice veziva in žile. V fotoreceptorjih (paličnice in čepnice) se svetlobni signal pretvori v živčnega, ki se nato integrira v horizontalnih, bipolarnih, amakrinih in ganglijskih celicah in prenaša po živčnih vlaknih ganglijskih celic.

Fotografija očesnega ozadja brez bolezenskih sprememb

Fotografija očesnega ozadja brez bolezenskih sprememb

Živčna vlakna ganlijskih celic tvorijo na mrežnici plast živčnih vlaken, ki se nato združi v vidni živec. Celice veziva so namenjene predvsem opori nevrosenzorični mrežnici; Müellrjeve celice se raztezajo skoraj čez vse plasti, tvorijo in skladiščijo glikogen, s svojimi podaljški oblikujejo notranjo membrano limitans, astrociti običajno obkrožajo žile. Mrežnico oskrbujeta dva žilna sistema, veje arterije centralis mrežnice, ki oskrbujejo notranje plasti mrežnice vse do zunanje jedrne plasti, zunanje dele pa oskrbuje horiokapilarina plast žilnice. V mrežnici sta dve hematoretinalni barieri, ki preprečujeta difuzijo vodotopnih molekul v mrežnico. Notranja bariera so endotelijske celice kapilar mrežnice, povezane s tesnimi stiki, zunanja pa celice pigmentnega epitelija, ki so prav tako med seboj povezane s tesnimi stiki. Notranja plast žilnice je horiokapilarina plast, za katero je značilno, da imajo kapilare fenestriran epitelij in prepuščajo makromolekule.

Bruchova membrana, ki je med pigmentnim epitelijem in horiokapilarno plastjo žilnice deluje kot difuzijska bariera samo za velike molekule, manjše pa ustavi pigmentni epitelij – zunanja hematoretinalna membrana. Številne bolezni lahko okvarijo hematoretinalno bariero (npr. različna vnetja, diabetična retinopatija, tromboza, centralna serozna retinopatija, cistoidni edem makule, starostna degeneracija makule, distrofije PE in fotoreceptorjev) in povzročijo povečano prepustnost bariere, nastanek edema mrežnice in okrnjeno delovanje fotoreceptorjev.